V Mesecu prostora 2020 se zavod Metro SR in dijaki Gimnazije Celje – Center ponovno vključujemo v promocijo načel trajnostnega urbanizma in skladnega prostorskega razvoja. Tokrat se nacionalnemu dogodku pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor pridružujemo z delavnicami Enajste šole pod mostom, ki smo jih letos podnaslovili kot plastično mesto. V delavnicah se med drugim sprašujemo tudi o tem, kje so meje uporabe plastične embalaže v našem prostoru, kar je letošnja rdeča nit gimnazijcev, ki se ukvarjajo s pojmom »brezmejnosti«.
V zadnjih štirih letih v okviru Meseca prostora s financiranjem Ministrstva za okolje in prostor v zavodu Metro SR kontinuirano izvajamo delavnice Enajsta šola pod mostom, ki jih vsako leto tematsko obarvamo predvsem glede na aktualno problematiko. Leta 2016 smo izvedli delavnice Enajsta šola pod mostom: (ne)ograjevanje javnih prostorov, ki so naslavljale problematiko ograjevanja javnih prostorov. Leta 2017 smo izvedli delavnice s podnaslovom učinkovita raba mestnega prostora in sicer o pomenu trajnostnega razvoja mest in učinkovite rabe mestnega prostora. V letu 2018 so delavnice nosile podnaslov recikliranje mesta, ukvarjali pa smo se »ponovno uporabo« mestnega prostora, konkretno je bil oživljen prostor celotne etaže v poslovni stavbi Zlatarne Celje. V lanskem letu smo delavnice naslovili kot prostori druženja, z začasno urbano opremo iz odpadnega materiala pa smo oživili javni prostor med tremi srednjimi šolami in s tem opozorili na njegov velik potencial v mestu.
Koncept izkustvenih delavnic Enajsta šola pod mostom se je v teh letih pokazal kot odlično orodje in postaja prepoznavna znamka. Zanj smo prejeli tudi Zlato kocko 2017 in s predstavitvami delavnic na Kulturnih bazarjih (Ljubljana, Maribor 2017, Ljubljana 2018, Ljubljana, 2019) širili pomen trajnostnega razvoja mest in inovativnih pristopov k izobraževanju otrok in mladine tudi med učitelji, ki se ukvarjajo s podobnimi izobraževalnimi vsebinami v okviru učnih načrtov. Zato bomo koncept ponovili tudi v Mesecu prostora 2020, tokrat na drugo aktualno tematiko, na temo okoljskih in prostorskih težav, ki jih v mestih predstavlja kopičenje odpadkov - plastične embalaže.
Namen in cilj delavnic:
Delavnice ozaveščajo in izobražujejo srednješolsko mladino, preko predstavitve v medijih pa tudi širšo javnost, o pomenu vpliva prekomerne uporabe plastične embalaže na okolje in prostor. Z njimi želimo poudariti pomen trajnostnega (prostorskega) razvoja, pomen prostora kot omejene dobrine, pomen izjemnega vpliva navad potrošnika na okolje in prostor. Želimo krepiti zavedanje, da ni težava plastične embalaže (samo) način njenega odlaganja, pač pa, da je potrebno k težavi pristopiti pravzaprav v samem izvoru – torej pri potrošniku. Želimo spodbuditi mlade, da se vprašajo, koliko nepotrebne plastične embalaže proizvajajo v gospodinjstvu. Nadalje želimo spodbuditi mlade, da se zavejo, kakšen okoljski in prostorski problem predstavlja odpadna embalaža na vseh nivojih – v prostoru se s težavo odpadne embalaže srečujemo tako na »mikro« nivoju (potrebe po koših, ekoloških otokih v mestu) kot na širšem nivoju (velike površine odlagališč odpadkov), okoljski problem pa je seveda še mnogo širši.
Podrobneje o delavnicah:
Letošnja tema delavnic je kopičenje plastične embalaže in njen okoljski in prostorski vpliv, težava prekomerne uporabe plastične embalaže namreč postaja v Sloveniji (in svetu) velik izziv. Do težave se bodo morale čim hitreje opredeliti vse stroke, med njimi še posebej tiste, ki se neposredno srečujejo s težavo odvečne embalaže. Področje okolja in prostora je tako izredno povezano s to problematiko, rešitve bo zato potrebno poiskati tudi v stroki urbanizma in arhitekture.
V delavnicah ugotavljamo, da je glavni izvor problema odvečne plastike v nas, potrošnikih. Zato smo delavnice koncipirali tako, da pričenjamo s samoanalizo. Dijake spodbujamo, da v domačem okolju kritično pogledajo na uporabo plastične embalaže – kje vse jo uporabljamo, kje se kopiči v gospodinjstvih. Spodbujamo jih k razmisleku, kje bi lahko omejili uporabo te embalaže, na kak način ipd.
V naslednjem koraku v delavnicah iz nivoja gospodinjstva stopamo na nivo mesta in širšega prostora – kaj odvečna plastična embalaža povzroča v okoljskemu smislu, prav tako v prostoru.
Cilj začetnih korakov delavnic je v razumevanju izvora plastične embalaže (zahteve potrošnikov), predvsem pa o posledicah njene prekomerne uporabe. Tako spodbujamo zavedanje o trajnostnem razvoju in zdravem življenjskem okolju, posredno seveda tudi z zagotavljanjem bolj kakovostnih življenjskih razmer, trajnostnem razvoju mest in podobno. Želimo spodbuditi zavedanje, da je prvi korak k rešitvi težave zmanjšanje povpraševanja po plastični embalaži, torej sprememba navad potrošnikov.
Nadaljnji korak delavnic je iskanje rešitev glede odvečne embalaže, ki kljub temu ostaja v gospodinjstvu. V ta namen v delavnicah zbiramo plastično embalažo (plastenke, vrečke ipd.) v svojih gospodinjstvi ter nato z dijaki skupaj poiščemo možne vsebine za njeno ponovno uporabo. Tematiko povezujemo s prostorskim razvojem in mestom tako, da bomo »inštalacije« namestili v javne ali pol-javne prostore mesta in s tem izzvali mimoidoče (preko medijev pa tudi širšo skupnost) k skupnemu razmisleku o problemu prekomerne uporabe plastične embalaže in njenem vplivu na prostor. V delavnicah izdelani predmeti bodo nakazovali na nujen razmislek glede celotne družbene paradigme zadnjih desetletij, ki podpira nesluteno produkcijo plastične embalaže.
Delavnice Enajste šole pod mostom bodo potekale v sodelovanju z dijaki Umetniške smeri Gimnazije Celje – Center od meseca septembra 2020 dalje in sicer koncentrirano v štirih terminih, predvidoma ob petkih od 25.9. dalje. Zaključno okroglo mizo, kjer bodo mladi predstavili rezultate delavnic, bomo izvedli predvidoma 19.10.2020. Letošnji terminski plan delavnic se bo prilagajal epidemiološki situaciji, zato lahko pride tudi do spremembe terminov.
Informacije o terminskem planu in delavnicah Enajste šole pod mostom lahko dobite pri Mojci Furman Oman, mojca@urbanisti.com, 03 4900 409.