Mesec oktober se prihodnji teden zaključuje, z njim pa tudi Mesecu prostora, ki ga vsako leto organizira Ministrstvo za okolje in prostor.
V Celju se nacionalnemu dogodku že šesto leto zapored pridružujemo z arhitekturnim maratonom, ki predstavlja večdnevni dogodek, s katerim želimo ozaveščati o pomenu mest, kvalitetno grajenih in oblikovanih javnih prostorih, trajnostnem razvoju in pomenu urejenega prostora, z dogodkom želimo izobraževati, ozaveščati in aktivno vključevati vse uporabnike urbanih območij v snovanje prostorskih vizij in aktivno participacijo v razvoju mesta.
Prostorski razvoj mest lahko temelji na različnih paradigmah. Z naraščanjem števila prebivalstva so v ospredju predvsem širitve, lahko tudi gradnja povsem novih mest, transformacija iz vasi v mesta. V zadnjem času se izredno hitro veča število megamest, katerih število prebivalcev presega nekaj deset milijonov. Vse bolj se utrjuje tudi trajnostna paradigma. Tako se nekatera, predvsem evropska mesta, ukvarjajo z notranjim razvojem. Se zgoščujejo. Vse bolj aktualna postaja prenova, reciklaža že obstoječega stavbnega fonda in sprememba njihove namembnosti. Tukaj imajo evropska mesta še posebno veliko prednost v primerjavi z ostalimi, njihov razvoj temelji na bogati kulturni dediščini.
Skupna značilnost vseh mest je, da v dobi globalizacije, ki je sicer trenutno v fazi transformacije, med seboj tekmujejo. Tekmujejo za prisotnost globalnih podjetij, s tem posledično skrbijo za kvalitetne bivalne pogoje za privabljanje najboljših kadrov. Skrbijo za ustrezno dostopnost in mobilnost. Dajejo poudarek izobraževanju in kulturi. Tako mesta oziroma javna uprava prvenstveno skrbijo za ustrezno javno infrastrukturo, med katere spadajo tudi vrtci, šole, kulturne ustanove, parki,….
Svoj razmislek o pomenu mest in kvalitetno urejenega prostora je v Mesecu prostora prispevalo tudi Celje. Pomemben del oktobrskih aktivnosti so že tretje leto zapored predstavljale delavnice z naslovom Enajsta šola pod mostom, tokrat smo jih naslovili »recikliranje mesta«, v njih pa smo se ukvarjali s tematiko ponovne uporabe v drugačnem smislu, kot smo je sicer vajeni – ponovne rabe območij znotraj mest(a). Z dijaki Gimnazije Celje – Center smo se spraševali, na kakšen način lahko zagotavljamo prostorske potrebe za nove dejavnosti v mestih, ali so to predvsem širitve navzven, zgoščevanja navznoter ali prenove – ponovne rabe. V ta namen smo si zbrali eno od etaž deloma prazne poslovne stolpnice Zlatarne Celje, rezultat delavnic pa je lahko tudi povod v razmislek, ali lahko tudi mesto recikliramo.
Delavnice so se zaključile z okroglo mizo, v ponedeljek 22. oktobra 20185. Sodelujoči sogovorniki okrogle mize, Tanja Tamše, Aurora coworking Murska Sobota, prof. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center, Domen Kočevar, vodja Teozofske knjižnice Alme Karlin in mag. Gorazd Furman Oman, direktor Urbanisti d.o.o., so se z moderatorko Andrejo Cepuš spraševali, kje se v mreži mest vidi Celje? Kakšna je njegova paradigma prostorskega razvoja? Kako se ali če sploh se spopasti s tekmo z ostalimi mesti? Ali je reciklaža oziroma notranja prenova pravi odgovor?
Govorili smo tako na nivoju celotnega mesta, kot na primeru kompleksa Zlatarne Celje. Vse od devetdesetih let naprej je mesto v fazi transformacije industrijskega mesta. Kakšne so prednosti in priložnosti takšne prenove ter kakšne so slabosti oziroma nevarnosti?
Na okrogli mizi se je razvila konstruktivna debata o pomenu Celja, predvsem pa o razvojnih priložnostih, ki jih predstavljajo degradirana območja znotraj mesta. Sodelujoči so pohvalili pristop k promociji različnih prostorskih praks v obliki debatnih krogov, saj je prav medsebojna komunikacije med uporabniki prostora, politiko in stroko nujna pri reševanju prostorskih konfliktov in ustvarjanju kvalitetnega in privlačnega poslovnega in bivanjskega okolja.
Prostor, celotna druga etaža stolpnice Zlatarne Celje, v katerem je potekala okrogla miza, se prav tako nahaja v fazi prenove. Transformiran bo v t.i. »coworking space«, namenjen ustvarjalcem z različnimi znanji in interesi. Delno prenovo smo izvedli skupaj z dijaki Gimnazije Celje - Center, ki so ob tem predstavili svoj prispevek. In kot je ob zaključku okrogle mize povzel dijak Nejc, je ključni izziv bodočega prostorskega razvoja Celja ta, da mesto (spet) najde svojo identiteto.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sodelujočim dijakom 4. letnika umetniške smeri Gimnazije Celje – Center, ki so s svojo domišljijo in ustvarjalnostjo projektu vdahnili del mladostne energije, ki jo mesto nujno potrebuje pri načrtovanju svoje vizije. Zahvaljujemo se arhitektki Maji Rak, profesorici gimnazije za strokovno pomoč, ter ravnatelju profesorju Gregorju Deleji za večletno dobro sodelovanje, ki je tudi letos obrodilo lepe sadove. Ob tem gre zahvala Ministrstvu za okolje in prostor, ki delavnice Enajste šole podpira že od njihovega nastanka, ter Domnu Kočevarju, idejnemu vodji »coworking space« Celje 2030, ki je odstopil prostor za naš eksperiment. Hvala tudi vsem ostalim, ki spremljate in podpirate delovanje zavoda Metro SR, še posebej v tematsko obarvanem Mesecu prostora, podjetju Nepremične Celje, Mestni občini Celje in medijskemu pokrovitelju, Novemu tedniku in Radiu Celje. Ob koncu seveda zahvala vsem obiskovalcem okrogle mize, ki ste z nami delili svoje poglede na mesto Celje, v upanju, da se dobri predlogi kmalu udejanjijo tudi v samem prostoru.
Vabimo vas, da na odslužene plastenke, kozarce, zavese in druge odpadke pogledamo malo drugače in da se ob temi »recikliranje mesta« vsi skupaj zamislimo, koliko slabo izkoriščenega, neprimerno rabljenega in podobno degradiranega urbanega prostora ima Celje in kakšen naj bo potencial njegovega razvoja v prihodnje.
Objave: Novi tednik in Radio Celje, 23.10.2018, spletna objava
Novi tednik, tiskane izdaje, 11.10., 18.10., 25.10. in 2.11.2018
Comentários