Zaključek delavnic Enajsta šola pod mostom: mesto brez reklam

Enajsta šola pod mostom: mesto brez reklam


Zavod Metro SR (Gorazd in Mojca Furman Oman)

Dijakinje 4.i Gimnazije Celje Center

Ministrstvo za okolje in prostor, Mesec prostora 2021


Tudi v letošnjem oktobru smo izvedli delavnice Enajsta šola pod mostom kot enega od dogodkov v okviru Meseca prostora, ki letos poteka že osmo leto zapored. Organizira ga Ministrstvo za okolje in prostor, ki vsako leto povabi k sodelovanju lokalne organizatorje različnih dogodkov, s katerimi skupaj pristopamo k osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.


Ministrstvo predstavlja Mesec prostora 2021 takole:


»Mesec prostora povezuje dogodke in aktivnosti ministrstva in sodelujočih organizacij, namenjene različnim udeležencem - strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.


Kot vsako leto se pričenja se z obeležitvijo Svetovnega dne habitata, ki je letos potekal 4. oktobra, zaključil pa se bo s praznovanjem Svetovnega dne mest, 31. oktobra.


Letošnji slogan Meseca prostora je »Prostor. Estetika. Kakovost.« in se navezuje na aktivnosti slovenskega predsedovanja Svetu EU na področja urejanja prostora in prostorske kohezije, katerega osrednja tema je vključitev prostorskih dejavnikov kakovosti življenja v prakso prostorskega načrtovanja na različnih geografskih ravneh in na različnih področjih politike.


V ospredju razprav je vprašanje, kateri so tisti kriteriji, ki naj jih upoštevamo pri načrtovanju in usmerjanju razvoja v prostoru in naseljih tako, da hkrati sledimo družbenim, javnim interesom prostorskega razvoja, upoštevamo individualne potrebe po prostorskih pogojih bivanja, prostorsko-okoljske možnosti in naravne omejitve.

Kakovost bivanja je vrednota, ki se z razvojem družbe spreminja in jo ljudje kot posamezniki doživljamo zelo različno, vsekakor je zelo močno povezana s kakovostjo in estetiko prostora, v katerem živimo.«


Pod pokroviteljstvom ministrstva smo se letos v zavodu Metro SR ob sodelovanju dijakov umetniške gimnazije likovne smeri Gimnazije Celje - Center lotili že šestih delavnic, imenovanih Enajsta šola pod mostom. Delavnice postajajo prepoznaven način neformalnega izobraževanja mladih o pomenu prostora kot skupne vrednote in se vsako leto dotikajo izbrane aktualne tematike.


Letošnje delavnice smo poimenovali »mesto brez reklam«, v njih pa smo se posvetili težavi vizualnega onesnaževanja, ki jo v prostoru povzroča pretirano oglaševanje, poleg tega pa smo zaznali tudi druge vidike pretiranega oglaševanja, ki vplivajo na trajnostni prostorski razvoj.


Opazovali smo vpliv plakatov, reklamnih tabel in podobnih elementov oglaševanja na mesto in širši prostor. Ugotavljali smo, na kak način je tako oglaševanje še sprejemljivo in kdaj prestopi mejo ter negativno vpliva na podobo (javnega) prostora. Z mladimi želimo opozoriti na težavo oglaševalske gneče, ki se je premalo zavedamo, čeprav pretirano ali neprimerno postavljeno oglaševanje vpliva na širši prostor okrog nas. Gre za vizualno onesnaženje, s katerim se premalo ukvarjamo, nenazadnje je tudi regulativa na tem področju slabo urejena, saj se v Celju (pa tudi širše) srečujemo z mnogimi primeri slabe prakse oglaševanja v (javnem) prostoru. Želeli smo dobiti odziv, koliko se mladi zavedajo te težave in v koliki meri so njihove nakupovalne navade sploh odvisne od te vrste »fizičnega« oglaševanja.

V ta namen so dijakinje v prvem delu delavnic analizirale oglaševanje v javnem prostoru mesta Celje in njegove okolice. Nastala je fotografska zbirka primerov slabe prakse oglaševanja v mestu, iz katere je razvidno, da je oglaševalska gneča v mestu dejansko prisotna, kar pomeni, da količina oglasnih plakatov že presega mejo, zaradi katere postajajo plakati moteč dejavnih v prostoru. Poleg tega so dijakinje evidentirale več mest nedovoljenega oglaševanja, več mest slabo reguliranega oglaševanja, tudi oglaševanja neprimernih vsebin glede na lokacijo plakatov. Evidentirale so primere slabo oblikovanih plakatov in primere starih, uničenih plakatov, ki kazijo mestno podobo. Problematično je tudi popolno plakatiranje izložbenih oken v pritličjih mestnih lokalov, ki onemogočajo poglede v dejavnosti znotraj objektov. Dejansko pa je vsota vseh plakatov v mestu postala že toliko moteča, da vpliva na vizualno podobo samega mesta kot tudi na izrazite vedute mesta, ki jih zakrivajo plakati.

V nadaljevanju delavnic smo se posvetili tudi manj vidnemu vplivu oglaševanja na okolje in prostor, t.j. papirnatim letakom in reklamam, ki se v enormnih količinah kopičijo povsod okrog nas in se venomer na novo producirajo, z vsako novo ponudbo. Letake najdemo v domačih nabiralnikih, pri trgovskih ponudnikih, kot priloge časopisom ipd., njihova velika količina pa vpliva na porabo naravnih resursov ter povzroča dodatno onesnaževanje v okolju.


V ta namen so dijakinje v mesecu dni evidentirale skupno število tiskanih letakov, ki jih prejme posamezno gospodinjstvo na domač naslov ali pri različnih ponudnikih, kot so trgovine z živili, drogerije, storitve, lekarne in podobno. Ob tem so štele, za koliko nakupov na podlagi prejetih letakov se je dejansko odločil nekdo iz gospodinjstva. Številke smo pretvorili v dnevno (u)porabo reklamnega materiala na ravni celotne šole.

Izračunali smo, da največ (83%) reklamnih letakov prejmemo na domače naslove. 1000 dijakov celotne šole se v 1 dnevu sreča z 400 letaki, ki ji bodisi prejme v nabiralnik ali pri katerem od ponudnikov. Na podlagi teh letakov, se zgolj 19 dijakov dejansko odloči za nakup. Številke tako pokažejo, da reklamiranje poleg vizualnih težav povzroča tudi ekološke probleme (poraba resurov za reklame, katerih efekt je vprašljiv, težava njihovega kratkega roka uporabe in zbiranja ter recikliranja).


Na problematiko smo nato v zadnjem delu delavnic opozorili z inovativnimi predlogi transformacije plakatov, letakov ali drugih oglaševalskih elementov v novo rabo. Dijakinje so izdelale humanoidne skulpture in s tem opozorile, da je človek tisti, ki povzroča potrebo po oglaševanju in hkrati tisti, ki z zadovoljevanjem te potrebe negativno vpliva na ves svet okrog sebe.


O letošnjih delavnicah Enajste šole pod mostom


Projekt ozavešča in izobražuje srednješolsko mladino, preko predstavitve v medijih pa tudi širšo javnost, o vplivu oglaševanja na podobo javnega prostora. S projektom želimo poudariti pomen trajnostnega (prostorskega) razvoja, pomen prostora kot omejene dobrine, pomen izjemnega vpliva navad potrošnika na okolje in prostor. Želimo krepiti zavedanje, da lahko postavitev oglasnih panojev v javnem prostoru povzroči tudi negativen vpliv na širši javni prostor.


Z delavnicami krepimo aktivno državljanstvo in spodbujamo mlade, bodoče uporabnike prostora (morda tudi njegove načrtovalce, ključne odločevalce), da se zavedajo pomena trajnostnega prostorskega razvoja.


Delavnice Enajste šole pod mostom predstavljajo inovativen pristop k izobraževanju mladine in vsako leto nagovarjajo drugo aktualno tematiko. Zavod Metro SR pri delavnicah vsako leto uspešno sodeluje z dijaki Gimnazije Celje - Center. Delavnice so bile nagrajene z nacionalno nagrado Zlata kocka 2017.


Več na: https://www.urbanisti.com/post/enajsta-%C5%A1ola-pod-mostom-mesto-brez-reklam