Zaključuje se Enajsta šola pod mostom

Od leta 2016 dalje v zavodu Metro SR v okviru Meseca prostora pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor in v sodelovanju z Gimnazijo Celje - Center izvajamo delavnice Enajsta šola pod mostom, ki smo jih razvili kot koncept izobraževanja mladih o pomenu trajnostnega prostorskega razvoja, mest, racionalne rabe, identitete prostora in podobno.


Letošnje, že sedme delavnice Enajste šole, ki potekajo v Mesecu prostora 2022, nosijo naslov Enajsta šola pod mostom: zeleno mesto. Tematika se letos ukvarja z vplivi klimatskih sprememb na življenje v mestu.

V mesecu oktobru smo se tako z dijaki 4.i ukvarjali z vprašanji podnebne krize, ki kot ena glavnih okoljskih in prostorskih problematik stopa v ospredje. Podnebna konferenca ZN v Glasgowu COP26 nas sicer zavezuje k zmanjšanju toplogrednih vplivov, na delavnicah Enajste šole pa smo poskušali ugotoviti, kako bi lahko mesta sama z intenzivnim ozelenjevanjem dosegala znižanje lokalnih temperatur v urbanih okoljih.


Ugotavljali smo, kako segrevanje ozračja vpliva na življenja v urbanih okoljih in kako lahko sami te vplive zmanjšamo. Rešitve smo iskali prvenstveno v možnostih ozelenitve mest. Tematiko pa smo ob tem povezovali z možnostjo prehranske samooskrbe v mestih, ki bi jo bilo mogoče povezati z urbanim zelenjem.


1

V prvem delu delavnic so dijaki s fotografijo dokumentirali dobre in slabe prakse zelenih površin v Celju. V mestu in na obrobju so poiskali primere dobre prakse, kot so vrtički v mestnem jedru, zeleno Savinjsko nabrežje, dostopen in čist Mestni gozd, ozelenjena okolica Gimnazije Celje – Center, drevoredne zasaditve ob ulicah, zelena otroška igrišča v Mestnem parku in podobno. Ob tem so dijaki tudi s kritičnim očesom prepoznali problematične točke mesta, med drugim popolno asfaltiranost nekaterih glavnih mestnih vpadnic, slabo vzdrževane zelene površine, pomanjkanje zelenja v mestu, parkiranje na zelenih površinah, neurejene zelenice v soseskah, slabo ozelenjena igrišča in podobno.


Dobre prakse urejanja zelenih površin po mnenju dijakov

Slabe prakse urejanja zelenih površin


2

V drugem delu delavnic so dijaki izvedli obsežno anketiranje med prebivalci in obiskovalci Celja, s katerim so proučili, kakšen odnos do zelenih površin mesta imamo njihovi uporabniki. Ugotovili so naslednje.


Po mnenju anketirancev je za kakovost bivanja v mestih najbolj pomembna bližina in urejenost javnih zelenih površin, pomembne so tudi možnosti za rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti, nekaj manj jih kot najbolj pomembno komponento navaja njihov ekološki vidik. Največ anketirancev se najbolj strinja z izjavami, da so javno dostopne, urejene zelene površine zelo pomembne v razvoju in načrtovanju mest, da močno vplivajo na zdravje prebivalcev in da zelo pripomorejo h kvaliteti bivanja v mestu. Največ anketirancev prosti čas na splošno preživlja delno zunaj in delno v notranjih prostorih, le manjšina pretežno v notranjih prostorih. Po mnenju anketirancev so zelene površine v Celju najbolj pomembne za mlade družine ter mladostnike in otroke, pomembne so tudi za starostnike ter športnike in rekreativce, manj pa za preostale skupine. Po mnenju anketirancev so zelene površine Celja bolj pomembne za domačine kot za turiste. Anketiranci menijo, da v Celju najbolj primanjkuje urejenih zelenic v stanovanjskih soseskah ter otroških igrišč, pogrešajo tudi športna igrišča in rekreativna igrišča na prostem ter sprehajalne poti, manj jih meni, da manjkajo druge vrste zelenih površin (parkovne površine, kolesarske steze, vrtički, gozd ipd.). Anketiranci v Celju najpogosteje obiskujejo Mestni park ob Savinji in Šmartinsko jezero, sledijo Savinjsko nabrežje, Celjska koča, Mestni gozd, redkeje obiskujejo zelenice v soseskah, obvodni prostor drugih vodotokov (Ložnica, Koprivnica, Voglajna), vrtičke, otroška igrišča in druge zelene površine. Z zelenimi površinami, ki jih najpogosteje obiskujejo, je večina anketirancev dokaj zadovoljna, preostali so zelo zadovoljni ali delno zadovoljni, le peščica jih je nezadovoljnih. Anketiranci so podali ocene posameznih zelenih površin v Celju. Z najvišjim povprečjem so ocenili Šmartinsko jezero in Celjsko kočo ter zelenico oz. odprt prostor pred lasnim domom, visoke ocene so dodelili Mestnemu parku ob Savinji ter obvodnemu prostoru drugih vodotokov, višje so ocenili tudi Pelikanovo pot na Stari grad in otroška igrišča, sledita Mestni gozd in Savinjsko nabrežje, najslabše so ocenjena območja vrtičkov. Večino anketirancev bi večja pestrost rastlinskih vrst delno spodbudila k obisku Mestnega parka, nekaj manj kot polovica bi zaradi večje pestrosti rastlin park zagotovo raje obiskala, le nekaj jih je odgovorilo, da jih taka pestrost ne bi bolj spodbudila k obisku parka. Večje število fitnes naprav na prostem bi le petino anketirancev spodbudila k temu, da bi se več ukvarjali s športom na zelenih površinah Celja. Največ anketirancev se na zelenih površinah Celja običajno sprehaja, druži in rekreira, manj jih počiva in igra z otroki ter bere, najmanj pa je vrtičkarjev. Ob koncu ankete so anketiranci podali tudi nekatere komentarje. Med drugim menijo, da so zelene površine v Celju ponekod preslabo vzdrževane ali pa jih sploh ni, podali so pobudo, da se še bolje uredi Šmartinsko jezero, uredi pešpot ob Savinji do Žalca, postavi več klopi, uredijo sprehajalne poti ob Savinji, poveča dostopnost do zelenih površin in podobno.


3

V lokalnem okolju, to je v fizičnem prostoru mesta Celje, so nato dijaki v tretjem delu delavnic iskali rešitve za izboljšanje klimatskih pogojev za bivanje v urbanem okolju. Predlogi so v prvi vrsti naslavljali možnosti intenzivnih ozelenitev v prostoru, za katerega je sicer značilna asfaltiranost, tlakovanost, uporaba betona, nepropustnih površin, ki toploto še dodatno akumulirajo in zvišujejo temperature v lokalnem okolju.


Kot zaključek tega dela delavnic so nastale makete »Zelena utopija na Kosovelovi«, pri katerih so dijaki podali predloge za intenzivne ozelenitve območja med Gimnazijo Celje - Center ter Srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Ta del mesta, ki ga sicer najintenzivneje uporabljamo prav dijaki bližnjih srednjih šol, kar kliče k ureditvi kvalitetno urejenega skupnega, ozelenjenega prostora.


4

V zadnjem, četrtem delu delavnic, so dijaki na letošnjo problematiko opozorili z »Zeleno dnevno sobo v mestu« in jo umestili v mestno jedro, pred Galerijo AQ.


»Zelena dnevna soba« simbolično prikazuje pomen javnih zelenih površin mesta. Opozarja na to, da moramo z zelenimi površinami ravnati odgovorno, da naj bo naše vedenje na teh površinah primerno, točno tako, kot je doma v naših dnevnih sobah.


»Zelena dnevna soba« spodbuja obiskovalce mesta, da na javnih zelenih površinah Celja preživijo kvaliteten prosti čas, da so take površine naše skupno dobro, ki ga je potrebno skrbno načrtovali, zanj skrbeti in ga tudi primerno uporabljati.

V »Zeleni dnevni sobi« lahko počnemo mnogo stvari tako kot doma. Simbolično to pomeni, da so lahko kvalitetno urejene zelene površine mest naši prostori druženja – na njih se lahko srečujemo, beremo, premišljujemo, ustvarjamo, počivamo, se igramo, ... . Pogoj pa je, da so take površine dostopne, čiste, varne, urejene. Preobraženo pohištvo in drugi elementi sicer običajne dnevne sobe v »Zeleni dnevni sobi mesta« tako naslavljajo letošnjo tematiko in nagovarjajo tudi širšo skupnost ter jo opozarjajo na zaveze, da prostor ohranimo za bodoče generacije.



V letošnjih delavnicah so dijaki spoznali, da imajo javne zelene površine pomembno vlogo v razvoju in načrtovanju mest. Njihov pomen ni zgolj v možnostih za rekreacijo in prostočasne dejavnosti, pač pa predstavljajo pomemben ekološki vidik. Čistijo zrak, nudijo bivalni prostor številnim živalim, znižujejo temperaturo ozračja, predstavljajo retenzijske površine, kar je z vidika poplavne ogroženosti Celja še posebej pomembno, in nenazadnje omogočajo tudi lokalno prehransko samooskrbo. Globalno segrevanje, izumiranje živalskih vrst, podnebna in prehranska kriza so žal izzivi, s katerimi se bo morala spopasti mlada generacija. Prav je, da se ob tem zavemo velike in pomembne vloge zelenih površin v urbanih strukturah in njihove multiplikativne vrednosti.


Zaključna okrogla miza, na kateri bodo dijaki predstavili rezultate letošnjih delavnic, bo potekala v četrtek, 27. oktobra 2022 ob 10.00 pred Galerijo AQ v Celju. Vabljeni!


Delavnice Enajsta šola pod mostom potekajo v Mesecu prostora 2022 pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor.


V Enajsti šoli sodelujejo dijaki 4. letnika umetniške gimnazije likovne smeri ukvarjali Gimnazije Celje - Center.