V letošnjem oktobru, Mesecu prostora, pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor v zavodu Metro SR skupaj z Gimnazijo Celje - Center že peto leto zapored izvajamo delavnice Enajsta šola pod mostom, ki predstavljajo izobraževanje mladih o pomenu prostora kot skupne vrednote.
Letošnje delavnice se ukvarjajo s težavo prekomerne uporabe plastične embalaže in na inovativne načine opozarjajo širšo javnost, da se mesto počasi izgublja v morju plastike.
Delavnice Enajste šole pod mostom smo letos naslovili kot "plastično mesto". Z njimi opozarjamo na vpliv prekomerne uporabe plastične embalaže na okolje in prostor. Delavnice ozaveščajo in izobražujejo srednješolsko mladino, preko predstavitve v medijih pa tudi širšo javnost, o pomenu vpliva prekomerne uporabe plastične embalaže na okolje in prostor. Z njimi želimo poudariti pomen trajnostnega (prostorskega) razvoja, pomen prostora kot omejene dobrine, pomen izjemnega vpliva navad potrošnika na okolje in prostor. Želimo krepiti zavedanje, da ni težava plastične embalaže (samo) način njenega odlaganja, pač pa, da je potrebno k njej pristopiti že v samem izvoru, pri potrošniku. Želimo spodbuditi mlade, da se vprašajo, koliko nepotrebne plastične embalaže uporabljajo v gospodinjstvu. Želimo jih spodbuditi, da se zavejo okoljskega in prostorskega vpliva, ki ga povzroča odpadna embalaža na vseh nivojih - v prostoru se namreč s težavo odpadne embalaže srečujemo tako na »mikro« nivoju (potrebe po koših, ekoloških otokih v mestu) kot na širšem nivoju (velike površine odlagališč odpadkov), okoljski problem pa je seveda še mnogo širši.
V letošnjih delavnicah smo tako ugotavljali, da je glavni izvor težave, ki jo povzročajo velike količine odvečne plastike, v nas, potrošnikih. Zato so bile delavnice koncipirane tako, da so se pričele s samoanalizo. Dijake smo spodbudili, da so v domačem okolju kritično pogledali na uporabo plastične embalaže – kje vse jo uporabljamo, kje se kopiči v gospodinjstvih, kje bi lahko omejili uporabo te embalaže, na kak način ipd. Dijaki so v tednu dni številčno evidentirali kose posamezne odvržene odpadne embalaže v svojem gospodinjstvu.
Po skupni analizi zbranih podatkov smo ugotovili, da vsak posamezen član gospodinjstva v tednu dni odvrže več kot dva kosa embalaže, v katero so parkirana živila, kot npr. vrečke riža, testenin, kosmičev in podobno. Nadalje odvrže eno vrečko za enkratno uporabo in eno prazno plastenko vode ali drugih pijač. V tednu dni poleg tega v povprečju odvrže še 0,6 kosa prazne embalaže za higieno in kozmetiko, po 0,2 kosa odpadne embalaže, v kateri so bila pakirana čistila in pralni praški, ter 1,5 kosa druge plastične embalaže za enkratno uporabo. Tako posamezen član gospodinjstva v tednu dni v povprečju odvrže 6,5 kosa odpadne plastične embalaže, kar na gospodinjstvo s štirimi člani znaša skupaj kar 26 kosov odvržene odpadne plastične embalaže v enem tednu.
V naslednjem koraku smo v delavnicah iz nivoja gospodinjstva stopili na nivo mesta in širšega prostora; pogledali smo, kaj odvečna plastična embalaža povzroča v okoljskemu smislu, prav tako v prostoru.
Cilj začetnih korakov delavnic je bil predvsem v razumevanju prekomerne uporabe plastične embalaže (zahteve potrošnikov), predvsem pa o posledicah njenega odlaganja. Tako smo spodbujali zavedanje o trajnostnem razvoju in zdravem življenjskem okolju, posredno seveda tudi z zagotavljanjem bolj kakovostnih življenjskih razmer, trajnostnem razvoju mest in podobno. Želeli smo spodbuditi zavedanje, da je prvi korak k rešitvi težave zmanjšanje povpraševanja po plastični embalaži, torej sprememba navad potrošnikov.
Nadaljnji korak delavnic je bilo iskanje inovativnih načinov uporabe odpadne embalaže, ki ostaja v gospodinjstvu. V ta namen smo zbirali odpadne plastenke, vrečke, slamice, žličke, lončke in podobno odpadno embalažo svojih gospodinjstvih ter nato iskali možne vsebine za njeno ponovno uporabo. Dijaki so iz odpadne embalaže kreirali oblačila in modne dodatke, z »modno revijo« v mestu pa so opozorili na nujen razmislek o alternativnih načinih ponovne uporabe plastike.
V zaključnem delu delavnic smo letošnjo tematiko povezali s prostorskim razvojem in mestom tako, da smo iz odpadnih plastenk izdelali inštalacijo ter jo namestili v javni prostor mesta. Inštalacija predstavlja plastični gozd in je umeščena v sicer naravno parkovno ureditev ob Gimnaziji Celje – Center, kjer ob že postavljeni glineni inštalaciji opozarja prav na dolgotrajno razgradnjo plastike v naravnem okolju. Če se na eni strani naravni material gline nazaj v naravno vrača v dobrih dveh tednih, pa bo za razgradnjo ene plastenke potrebnih kar 450 let.
Posamezne plastenke v inštalaciji s statističnimi podatki opozarjajo na resnost težave, nekatere s poslikavami opozarjajo na problem mikroplastike v morjih in oceanih, druge na njeno vsebnost v vseh živih bitjih. Nekatere plastenke na težavo opozarjajo z rimami, kot je na primer »Plastenka, večna mladenka«, spet druge z grafičnimi podobami svarijo o temni prihodnosti planeta. Skupaj pa plastični gozd poziva mimoidoče in preko medijev širšo skupnost k skupnemu razmisleku o problemu prekomerne uporabe plastične embalaže in njenem vplivu na prostor.
Po zaključenih delavnicah širšo javnost pozivamo, da razmisli o svojih navadah in pričakovanjih glede uporabe plastične embalaže. Sicer smo skupaj na nepovratni poti, da se tudi Celje spremeni v plastično mesto.
O projektu:
Enajsta šola pod mostom: plastično mesto
Celje, oktober 2020
Sodelujoči:
vodji delavnic Mojca in Gorazd Furman Oman,
Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije
dijaki 4.i Gimnazije Celje – Center
Pokroviteljstvo:
Ministrstvo za okolje in prostor, Mesec prostora 2020
Predstavitev rezultatov:
19.10.2020 ob 10.00 v parku za GCC (obvezna predhodna najava)