V letošnjem letu se je mesto Celje z že desetim urbanim sprehodom pridružilo globalni akciji Jane's walk, ki v spomin na Jane Jacobs poteka vsako leto v začetku meseca maja.
Tokratno okroglo izvedbo urbanega sprehoda smo obeležili tako, da smo Celjanke in Celjane povabili k sprehajanju po trasi našega prvega sprehoda, ki smo ga pod naslovom »(o)živimo mesto« izvedli v letu 2012. Zaradi letošnje epidemiološke situacije smo sprehajalce povabili, da samostojno opravijo sprehod. V pomoč jim je bil letak, v katerem smo povzeli vtise izpred desetletja in podali navodila glede priporočene poti. Povabili smo jih, da obudijo spomin na leto 2012 in s posebno pozornostjo in razmislekom stopijo na enako pot. Sprehajalci so posredovali fotografije in vtise, nekaj smo jih zabeležili tudi v medsebojnih naključnih pogovorih med sprehodi v mesecu maju.
Drug del naše akcije je potekal »v živo«. Sprehod smo v 20. maja 2021 skupaj z Gimnazijo Celje – Center ponovili tudi z našo aktivno udeležbo, kjer smo urbani sprehajalci obudili spomin na Jane Jacobs ter si ogledali, ali se mesto Celje razvija v duhu njenega aktivizma in razvojne paradigme »mest po meri človeka«. Na ponovno obujenem sprehodu iz leta 2012 smo prehodili točke takratnega sprehoda in opazovali spremembe, ki so se v tem času zgodile v našem mestu
Tako kot v letu 2012 smo se tudi letos sprehajali po starem mestnem jedru Celja in obiskali lokacije in dejavnosti, ki so mesto poživljale pred desetletjem. Sprehodili smo se po šestih točkah, na katerih smo v skupni debati ugotavljali, katere so prednosti starega mestnega jedra in katere vsebine ga bogatijo, ali je pomembna tudi njihova umestitev v prostor, kako mesto doživljamo uporabniki - pešci in kako vpliv pešcev na razvoj mesta vidijo Celjani. Predvsem pa smo ugotavljali, da ima mestno jedro Celja velik potencial za vsebinsko prenovo z vključitvijo inovativnih, kulturnih, umetniških in podobnih vsebin.
Podobno kot nas je na prvem sprehodu navdušila promenada ob Savinji, se je koncept uspešne vključitve knjižnice v promenado izkazal kot izjemna urbanistična rešitev, s katero smo Celjani pridobili pomemben prostor srečevanja v mestu. V tem času smo namreč knjižnico s kavarno povsem posvojili, odprt in prehoden parter pa je postal pomembna točka druženja, mimohoda in naključnih srečanj. Prav na tem primeru se je pokazalo, kako pomemben inštrument za iskanje najboljših arhitekturno urbanističnih rešitev je javni natečaj, s katerim je bila v prostor umeščena tudi knjižnica v Celju. Poleg tega se Celjani še posebej zavedamo vrednosti drevoreda platan, ki predstavljajo identiteto Savinjskega nabrežja.
Iz vtisov Celjanov, ki smo jih dobili v obliki fotografij in zapisov pa je opaziti željo, da se poleg globalnih ureditev nameni več pozornosti mikro ambientom. Sprehajalce motijo predvsem zaraščena korita za okrasne rastline, ki so bila z namenom kvalitetnih zasaditev umeščena v sklop sedišč ob Savinji, stari in neugledni koši za odpadke, neprimerni koši za pasje iztrebke, slabo vzdrževan – sicer izjemen – most za pešce preko Savinje, ograjevanje v javnem prostoru in podobno. Pozdravljajo pa na videz drobne intervencije v javnem prostoru, ki vabijo sprehajalce v mesto, kot npr. javne razstave na ploščadi pred knjižnico, začasne ureditve in razstave, ki jih pripravljajo dijaki celjskih srednjih šol, drobne okrasitve, zapisane zgodbe na spodnji ploščadi, ki vabijo k prebiranju in podobno.
Pot sprehoda se je nadaljevala po Gosposki ulici, ob kateri je bila podobno kot leta 2012 parkirana množica avtomobilov. Na tem mestu smo se spomnili na misel F. Kenta, ki pravi: »Če načrtujemo mesto za avtomobile in motorni promet, dobimo avtomobile in motorni promet, če načrtujemo mesto za ljudi in javne prostore, dobimo ljudi in javne prostore«. V tem duhu velja razmisliti, česa si želimo v mestnem jedru Celja.
Pot nas je nato vodila do pasaže pri nekdanji trgovini in kavarni Leonardo, ki je bila leta 2012 prepoznana kot lep primer oživljenega prehoda. V tistem letu nas je na eni strani z odprtimi vitrinami vabila k sladicam, na drugi strani pa prav tako z vabljivimi izložbami skozi steklene površine omogočala poglede v notranjost, k drobni ponudbi butičnih izdelkov.
Danes je pogled povsem drugačen. Majhna, butična ponudba mestnega jedra težko konkurira velikim nakupovalnim centrom. Ponudba sledi povpraševanju in kot kaže, smo Celjani poslati predvsem »instant« nakupovalci, kjer je vodilo nakupa velika količina, nizke cene in brezplačno parkirno mesto. Sprehajalci so take vtise strnili v eno besedo »praznina«, ki je prav v pasaži nekdaj živahnega Leonarda danes še posebej opazna.
Vtisi Celjanov so predvsem, da se ponudba drobnih butičnih delavnic v mestu zmanjšuje, majhne trgovine izginjajo, s tem pa se še bolj manjša uporabnost mesta, katerega prednost je predvsem v tem, da lahko vse opraviš peš, mimogrede. Taka razvoja paradigma »mest po meri pešca« je tudi vodilna misel Jane Jacobs, na katero smo ob sprehajanju večkrat pomislili.
Sprehod smo nadaljevali do nekdanjega ateljeja Mihaele Jezernik, ki se je v letu 2012 skrival na dvoriščni strani enega od karejev mesta, rahlo odmaknjen od glavnih mestnih peš promenad. Kljub skriti legi je unikatna oblikovalka pred desetletjem vedno povabila naključne mimoidoče, da so pokukali skozi odprta pritlična okna njene ustvarjalnice. Pred desetletjem nas je navdušila umetnost in majhni ateljeji, ki bogatijo mestno ponudbo, pogrešali pa smo več umetniških zvrsti v mestnem jedru, festivale, umetniške kolonije…
Danes umetniškega ateljeja žal ni več. Ob tem nas je v neposredni bližini navdihnil napis »življenje ni potica«, ob katerem so sprehajalci - dijaki umetniške gimnazije - razmišljali, ali lahko umestnost v mestu preživi.
Njihovi vtisi kažejo predvsem na skrb, ali bodo lahko od svoje umestnosti kot odrasli tudi živeli. Njihova kritična drža je hkrati tudi poziv nam odraslim, da razmislimo, kaj je za nas kultura in umetnost in zakaj jo dojemamo kot samoumevno in brezplačno javno dobrino. Hkrati je to tudi poziv mestu, da razmisli, kako lahko pomaga neprofitnim in nekomercialnim vsebinam, ki mesto oživljajo in zaradi katerih obiskovalci tako radi prihajajo v mesto.
Sprehod se je nadaljeval do nekdanje Vile Maline, lokala ob glavni promenadi mestnega jedra, ki je v letu 2012 otroke vabil s pestro vsebino in kvalitetno ponudbo. Preplet delavnic, ustvarjalnic, praznovanj, atraktivno oblikovane izložbe, lesenih in didaktičnih igrač je bil recept, ki je pred desetletjem pritegnil mimoidočega pešca.
Danes tudi trgovine žal ni več, s tem je iz mestnega jedra izginila tudi previjalnica, kotiček, kjer so mamice lahko dojile, igralnica z didaktičnimi igračami in trgovina, ki je otroke spodbujala k uporabi vseh čutil.
Trgovina je prav tako ugasnila ob pretekli ekonomski krizi hkrati s pojavom velikih nakupovalnih središč, ki jim mestno jedro z drobno, butično ponudbo ni moglo več konkurirati. Neprimerna prostora politika, ki je pred desetletjem spodbujala gradnjo velikih trgovinskih površin na obrobju mesta, je eden od razlogov za upad raznolike ponudbe v mestu. Kljub temu pa se moramo Celjani zavedati, da tako politiko krojimo sami s svojim povpraševanjem. Naša kultura življenja v mestu ne dojema kot posebnega življenjskega sloga, kjer si trajnostno naravnan, z nakupi v mestu podpiraš lokalno gospodarstvo, s peš opravki ohranjaš čisto okolje, brez avtomobila ne zavzemaš kvalitetnih javnih površin mesta, ki so sicer namenjena parkiriščem in podobno.
Zato nas je še posebej veselilo, da smo pot zaključili na celjski tržnici, ki je nastala na mestu stare tržnice v letu 2009 in je že od nekdaj predstavljala vsakodnevno družabno točko Celjanov, ki s košarami in vrečkami, brez avtomobila, mimogrede opravijo drobne dnevne nakupe. Tako podobo nudi tržnica predvsem ob sobotah tudi v današnjih časih.
Ob tem prav tako ne gre prezreti, da je tržnica arhitekturno izredno kvalitetno oblikovana in umeščena v prostor, prejela je tudi več nagrad, kar pomeni, da dobra arhitektura lahko uspešno odgovarja na zahtevna vprašanja v mestu.
Tržnica sicer v zavesti Celjanov predstavlja »srce mesta« in če je leta 2012 kot nova tržnica šele počasi postajala »naša«, smo jo do letošnjega urbanega sprehoda Celjani povsem »posvojili«. Želimo si le, da bi vrvež, kot ga je čutiti ob sobotah, na tržnici trajal cel teden. Za kar pa smo spet odgovorni Celjani sami – če bomo tržnico obiskovali vsakodnevno, bo temu sledil tudi njen utrip.
Sprehod smo leta 2012 zaključili v atriju lokala Branibor, kjer smo razmišljali, ali je prenova atrijev lahko priložnost za staro mestno jedro in kakšen je recept za to prenovo. V letošnjem letu smo zaradi epidemioloških razmer zadnjo točko iz sprehoda izpustili, nam je pa prav epidemija v letu 2021 pokazala, kako močno pogrešamo druženje v lokalih.
OB ZAKLJUČKU AKCIJE 10. JANE'S WALK 2021 V CELJU
Ob zaključku letošnjega urbanega sprehoda Jane's walk v Celju bi želeli opozoriti predvsem na vlogo nas Celjanov v mestu. Zaman namreč pričakujemo, da bo mesto živelo zgolj zaradi ustrezne prostorske politike. Ta lahko v nekaterih primerih, kot smo videli na sprehodu, uspešno odgovarja na prostorske probleme. Ponekod pa politika ni uspešna ali pa se težav niti ne zaveda. Vendar je ob tem vendarle ključna naša participacija, torej pobude »od spodaj navzgor«.
Celjani se premalo zavedamo, da mesto ne bo živelo, če ne bomo mi sami z aktivnim prispevkom k življenju v mestnem jedru le-tega tudi soustvarjali. Naš prispevek je lahko ustvarjanje mestnih vsebin, lahko je to nakupovanje na tržnici, obisk lokalne šivilje in čevljarja, obisk frizerskega salona v mestu, ogled razstave in nakup umetnine v lokalnem ateljeju, kava v mestu in podobno.
Zato vabimo vse Celjane, da aktivno sooblikujejo mestno življenje in se sprehajajo po mestnem jedru, ne samo v mesecu maju, pač pa celo leto!
O SPREHODIH JANE'S WALK
Slovenski koordinator[1] sprehode predstavlja takole: Pobuda Jane’s Walk izhaja iz Toronta, njen namen pa je širiti dragocena sporočila Jane Jacobs in popularizirati živost mest, ki se poraja preko povezanosti prebivalcev z bivalnim okoljem, sosedi in obiskovalci. Urbani sprehodi Jane’s Walk potekajo po svetu vsak prvi konec tedna v maju in promovirajo urejanje mest po meri pešcev. Namen sprehodov Jane’s Walk je ponovno odkriti skrite razsežnosti naših mest z očmi pešca in radovednega opazovalca. Odkriti kaj je tisto, kar morajo vsebovati pešcu prijazne ureditve in kaj dela naše ulice in trge varne za prebivalce in obiskovalce, obenem pa povezovati ljudi v prizadevanjih za vsakodnevnemu življenju prijazne mestne četrti.
V Torontu so bili prvi tovrstni sprehodi v okviru krovne organizacije[2] organizirani leta 2007, leto po smrti Jane Jacobs. Od 2009 naprej sprehode gosti tudi vedno več mest izven Kanade, od leta 2011 so med njimi tudi slovenska mesta.
V Celju sprehode organiziramo od leta 2012 dalje, zavod Metro SR je v Celju do sedaj uspešno sodeloval že devetkrat.
O ZAVODU METRO SR
Zavod Metro SR je neodvisen raziskovalni zavod in nevladna organizacija na področju prostorskega načrtovanja, urbanizma, arhitekture in krajinske arhitekture, ki prioritetno na področju Savinjske regije skrbi za promocijo, izobraževanje in razvoj prostorske kulture. V svojem delu se ukvarjamo tako s formalno uveljavljenimi kot neformalnimi, inovativnimi oblikami demokratičnega urbanizma in spodbujanja aktivnejše participacije pri urejanju prostora.
Pri organizaciji urbanih sprehodov Jane's Walk sodelujemo od leta 2012 dalje, urbane sprehode pa vsako leto podpre tudi Mestna občina Celje. Pri organizaciji prvega urbanega sprehoda »oživimo mesto« leta 2012, ki smo ga letos ponovili, so sodelovali M. Furman Oman, G. Furman Oman in J. Sedovnik. Takratni urbani sprehod je podrobneje opisan na naši spletni strani. Letošnji, 10. urbani sprehod smo izvedli v sodelovanju z dijaki Gimnazije Celje – Center. Letošnji urbani sprehod je najavljen na spletni strani in povzet v letaku. Fortografirali sta ga M. Rak in A. Džakušič.
Več o nas je dostopno na spletni strani in na:
Zavod Metro SR, Grudnova ulica 6, 3000 Celje
03 4900 409 / mojca@urbanisti.com / www.urbanisti.com
Vsem aktivnim sprehajalcem letošnje akcije 10. Jane's walk 2021 v Celju se zahvaljujemo za sodelovanje, njihova opažanja, prispevke, fotografije in klepete na sprehodih po mestu!
[1] http://ipop.si/urbani-sprehodi-janes-walk [2] https://www.janeswalkfestivalto.com/